Kolar Celarčeva za STA: Zdravstvo ni brez napak, a tudi ni v razsulu (intervju)

pogovarjali sta se Anja Gorenc in Tadeja Vrtovec

Ljubljana, 08. novembra (STA) - Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v pogovoru za STA poudarila, da zdravstvo ni v razsulu. To po njenih besedah želijo predstaviti tisti, ki imajo določena ozadja in namene. "Bojim se, da ne znamo ceniti tega, kar imamo. Ne trdim pa, da je zdravstvo brez napak ali da se ga ne da izboljšati," je priznala.

K vtisu v javnosti, da je v zdravstvu vse narobe, po mnenju ministrice v veliki meri prispevajo mediji, ki poudarjajo negativne zgodbe, in nekatere interesne skupine, "ki si želijo privatizacije zdravstva, ker bi tako pridobile možnost večjih zaslužkov in upravljanja tega sistema". Ob tem je izpostavila, da delanje afer tudi tam, kjer jih ni, zagotovo ne koristi prebivalstvu.

Na vprašanje, ali se po treh letih vodenja resorja počuti odgovorno za stanje na področju otroške kardiologije, je odgovorila, da "če je minister odgovoren za vse, praktično ne bi rabili vodstev zavodov ali enot".

Znova je opozorila, da je delovanje strokovne direktorice ljubljanskega UKC Marije Pfeifer na področju otroške kardiologije podprl strokovni svet bolnišnice. "Če je strokovni svet, podpisan z eminentnimi strokovnjaki potrdil, da delajo pravilno, kakovostno in odgovorno, kako bi lahko minister posegel v notranje organiziranje in odločanje? Vsa poročila, ki sem jih zahtevala, tudi zadnje, ki sem ga dobila pred dobrim tednom, so zagotavljala, da se razmere urejajo in potekajo kakovostno," je dodala.

A vseeno dogodki in poročila, ki prihajajo v medije, kažejo, da vodstvo bolnišnice tega ne počne v zadostni meri. "Treba je preveriti kredibilnost teh poročil. Nezaslišano je, da se zadeve, ki bi jih morali urediti v vodstvu, ureja v javnosti in se jih prelaga na ministrstvo," je opozorila.

Ministrica verjame, da se bosta strokovni svet in svet UKC pravilno odločila, ko bosta izbirala kandidate za novega strokovnega direktorja. Pfeiferjeva namreč izpolni pogoje za upokojitev v začetku prihodnjega leta.

Glede usode Andraža Kopača na mestu generalnega direktorja UKC Ljubljana pa je dejala, da bo najprej pregledala revizijo poslovanja kliničnega centra v preteklem letu in sanacijski program, ki ga bo vodstvo UKC pripravilo. "Potem pa bom lahko na predlog sanacijskega odbora ukrepala," je pojasnila.

Kot je namreč dodala, je resda dala soglasje h Kopačevem imenovanju. A se po njenem mnenju v javnosti napačno interpretira, da ima minister za zdravje pooblastila, da imenuje in razrešuje direktorje bolnišnic. "Žal ni tako," je izpostavila in s prstom pokazala na člane svetov zavodov, "saj nadzorna funkcija pripada njim. Verjetno bi morali marsikdaj drugače odločiti, če se odgovorno obnašajo in vedo, kaj je njihova naloga".

Ob tezi, da zadnji dogodki v svetu UKC kažejo, da v tem organu nima moči, je pokazala tudi na koalicijski partnerici, ki da imata svoje predstavnike v svetu. Ponovila je, da je bilo vodenje sveta ponujeno enemu od njih, a te odgovornosti ni želel prevzeti. Na vprašanje, zakaj vodenja ni prevzela ena od članic, ki jih je ona predlagala vladi v imenovanje, pa je odgovorila, da je zaradi kontinuitete prav, da vodenje prevzame nekdo, ki je že bil član sveta in pozna razmere.

Kdo bo prihodnji direktor celjske bolnišnice, kjer je svet zavoda že začel s postopkom razrešitve direktorja, je treba po besedah ministrice vprašati svet zavoda. Ona, kot pravi, svojega kandidata nima.

Ima pa že v mislih kandidate za člane sanacijskega odbora, ki bo bdel nad potekom sanacij poslovanja v bolnišnicah. Nekateri so že dali soglasje za sodelovanje, a njihovih imen do potrditve na vladi ne želi razkrivati.

Ministrica je potrdila, da je ministrstvo do konca oktobra prejelo vloge za pridobitev sanacijskih sredstev od vseh 15 bolnišnic, ki imajo akumulirane izgube iz preteklih let. Vlada bo o teh vlogah in o vladnem programu za sanacijo predvidoma odločala na seji 16. novembra. Je pa po njenih besedah znesek, ki ga bodo prejele bolnišnice, za okoli pol milijona nižji od sprva predvidenih 136,2 milijona evrov.

Glede 15. novembra, ki ga je vlada postavila kot rok, do katerega naj bi se z ministrstvom za finance uskladila glede dviga cen zdravstvenih storitev v prihodnjem letu, je zagotovila, da se z ministrico Matejo Vraničar Erman redno sestajata. "Za zdaj dobro napredujemo in je v novem finančnem načrtu zdravstvene blagajne za leto 2018 že rezerviranega nekaj denarja za ta namen. V tem tednu bodo dodatna usklajevanja. Optimistična sem, da bomo prišli zelo blizu tistega, kar je moj osnovni cilj, torej dviga cene storitev za naslednje leto za izravnano poslovanje bolnišnic," je dejala.

Usklajevanja še vedno potekajo tudi glede zakona o dolgotrajni oskrbi in finančnega dela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Glede slednjega so po ocenah ministrice zelo blizu uskladitve s finančnim ministrstvom in pričakuje, da bodo drug teden zakon lahko dali v koalicijsko usklajevanje in nato na vlado.

Kritike ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak glede zakona o dolgotrajni oskrbi pa je Kolar Celarčeva ocenila kot neupravičene. Pripisuje jih "bodisi temu, ker zakona v podrobnosti ne pozna, bodisi dejstvu, da si domovi starejših, ki ponujajo institucionalno oskrbo, želijo, da bi imeli manj ali pa sploh nič oskrbe na domu".

Opozorila je, da je ministrstvo za delo ves čas sodelovalo pri pripravi zakona in verjame, da bodo tudi prišli do skupnih rešitev. Zakon je po njenem mnenju dober in operativen.

Kolar Celarčeva se strinja, da je obravnava ključnih zakonov v zadnjem letu pred parlamentarnimi volitvami za stranke zelo lahek poligon za pridobivanje političnih točk. Če bi ob njenem prihodu na ministrstvo Slovenija imela strategijo in analizo zdravstvenega sistema, bi se zakona o zdravstvenem varstvu lotila takoj po prevzemu mandata, je pojasnila. A je prepričana, da bi bil tudi v tem primeru zakon enako tarča kritik tistih, ki si sprememb ne želijo.

Ne glede na kritike, ki prihajajo nanjo tudi iz SMC, ministrica ocenjuje, da ne izgublja zaupanja znotraj stranke, ampak da se ji to celo povečuje. Glede opozoril, da daje v javnost neusklajene zakone, pa je poudarila, da je namen javne razprave prav to, da se lahko o njem uskladi čim širša javnost.

Ministrstvo je sicer v nenehnem stiku s Fidesom, ki razmišlja o odmrznitvi stavke. "Z vidika ministrstva za zdravje ne vidim razlogov, da bi prišlo do odmrznitve stavke. Edino, kar ni realizirano iz stavkovnega sporazuma, je dvig omejitve napredovanj do 57. plačnega razreda. A to je v pristojnosti ministrstva za javno upravo," je znova poudarila.

Glede vladnega projekta skrajševanja čakalnih dob, v okviru katerega poteka variabilno nagrajevanje v zdravstvu, je dejala, da bo z oktobrsko plačo za obdobje od aprila do junija nagrado dobilo okoli 420 zdravnikov na primarni ravni v višini 940.000 evrov. Na sekundarni ravni pa te dni še preverjajo podatke o izplačilih. Kljub temu bodo "skušali loviti rok izplačila plač, da bodo vsi te nagrade dobili istočasno".

Poleg tega je bilo letos namenjenih tudi 25 milijonov evrov za enkratni program skrajševanja čakalnih vrst. Od predvidenih skoraj 9700 posegov je bilo po ministričinih besedah do konca septembra opravljenih 3847, večina direktorjev bolnišnic pa je zagotovila, da bodo cilj izpolnili.

Očitno pa bo v vodo padel načrt o prerazporeditvi dela enkratnega programa v letošnjem letu MD Medicini, saj je ta predlog obstal na vladi. "Zadeva je zdaj že tako pozna, da je sploh vprašanje, koliko operacij bi lahko izvedli do konca leta," je dejala ministrica in ocenila, da "koalicijska partnerja vidita neke strahove, ki jih ni".

Februarja bodo po njenih napovedih na voljo že bolj realni podatki o čakalnih dobah, saj se bo 21. januarja začela uporabljati novela zakona o pacientovih pravicah. Ta bo med drugim omogočila pooblastilo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, da bo bolnikom, ki bodo čakali prekomerno dolgo, ponudil storitev tam, kjer je čakalna doba krajša. Tako bodo tudi ugotovili, kateri bolniki so sploh sposobni ali pripravljeni na poseg.

Ocene, da 500.000 bolnikov čaka v čakalnih vrstah, pa so, kot trdi ministrica, predvsem populistično napihovanje. Ob tem je navedla primere koronografije, kjer so se vrste zaradi enkratnega dodatnega programa skrajšale za 37 odstotkov, in diagnostične preiskave, kot sta MR in CT, kjer so krajše za 20 odstotkov.

Sicer Kolar Celarčeva še vedno ocenjuje, da je glede na stanje, v kakršnem je prevzela resor, potreben še en mandat, da izpeljejo naloge, ki so si jih zadali in so nujne. Je pa prepričana, da bo zadovoljna, ko bodo delali bilanco opravljenega dela v tem mandatu.

Nazaj