Ministrstvo po ocenah računskega sodišča neuspešno pri obravnavi problematike raka prostate

Ljubljana, 28. novembra (STA) - Ministrstvo za zdravje po ocenah računskega sodišča ni bilo uspešno pri obravnavi problematike raka prostate. V revidiranem obdobju ni razpolagalo s točnimi podatki o čakalnih dobah in ni imelo neposrednega in stalnega vpogleda v podatke o številu urologov v javni mreži. Povprečna čakalna doba na prvi pregled je bila 140 dni, so navedli na sodišču.

Računsko sodišče je izvedlo revizijo uspešnosti ministrstva pri obravnavi problematike raka prostate, ki je v Sloveniji najpogostejši rak pri moških in drugi najpogostejši rak skupno, v obdobju od leta 2014 do 15. septembra letos.

Kot so navedli v povzetku revizijskega poročila, ministrstvo v revidiranem obdobju ni razpolagalo s pravilnimi, točnimi in ažurnimi podatki o čakalnih dobah na področju urologije, saj vzpostavljena informacijska infrastruktura tega ni omogočala. Podatki, s katerimi pa ministrstvo je razpolagalo, pa kažejo, da je v revidiranem obdobju na prvi pregled pri urologu vsak mesec prek dopustne čakalne dobe v povprečju čakalo 434 oseb. V letu 2017 je bil vzpostavljen sistem eNaročanje, ki omogoča vpogled v čakalne dobe večine zdravstvenih storitev, vendar podatki v sistemu še niso bili pravilni, točni in ažurni, so zapisali na računskem sodišču.

Po njihovih navedbah ministrstvo ni analiziralo vzrokov za nastanek predolgih čakalnih dob, kar bi omogočilo izbor pravilnih ukrepov ter preverjanje njihovih učinkov. Vsi ukrepi za skrajševanje čakalnih dob, ki jih je ministrstvo sprejelo v letih 2016 in 2017, po ocenah računskega sodišča niso bili takšne narave, da bi problem predolgih čakalnih dob odpravljali tudi dolgoročno.

Ministrstvo tudi ni imelo neposrednega in stalnega vpogleda v podatke o številu urologov v javni zdravstveni mreži. Kot so navedli, predstavlja po zadnjih dosegljivih podatkih (za leto 2014) število urologov v Sloveniji le 46 odstotkov povprečja števila urologov držav EU. Predvsem v letih 2016 in 2017 se je število urologov občutno povečalo zaradi večjega števila razpisanih specializacij, a ministrstvo še ni vzpostavilo sistema spremljanja potreb prebivalstva, na podlagi katerega bi bilo mogoče oceniti potrebno število urologov v prihodnje, so navedli na računskem sodišču.

Po njihovih navedbah ministrstvo tudi še ni določilo javne mreže zdravstvene službe na sekundarni in terciarni ravni, kjer bi opredelilo vrsto in obseg dejavnosti, ki jo zagotavljajo posamezni izvajalci zdravstvenih storitev. Prav tako ni pripravilo analiz organizacije urološke dejavnosti, ki bi lahko bile podlaga za morebitne spremembe. V revidiranem obdobju je namreč operacije raka prostate izvajalo devet izvajalcev, pri čemer sta večino od približno 900 operacij letno izvedla dva, so navedli na sodišču.

Ministrstvo tudi ni razpolagalo s podatki o razpoložljivosti operacijskih dvoran in relevantne opreme za izvedbo operacij na področju urologije ter ni pripravilo analiz, kakšne operativne zmogljivosti bi bilo treba zagotoviti za zagotovitev ustrezne in pravočasne obravnave uroloških bolnikov. Čakalne dobe za nekatere urološke posege so bile v nekaterih bolnišnicah tudi do dve leti, so opozorili v reviziji.

Bolj učinkovito obravnavo bolnikov bi po navedbah računskega sodišča omogočila tudi informatizacija medicinske dokumentacije, ki je ministrstvo v revidiranem obdobju še ni zagotovilo. K večji kakovosti obravnave bolnikov in enaki obravnavi bolnikov bi prispeval tudi sprejem kliničnih smernic in kliničnih poti za obravnavo bolnikov z rakom prostate, ki pa v Sloveniji na sekundarni in terciarni ravni še niso bile sprejete, so še navedli.

Nazaj