Na okrogli mizi STAkluba o odgovornosti države in posameznika pri preprečevanju kroničnih bolezni

Ljubljana, 28. novembra (STA) - Kronične bolezni predstavljajo največji delež bremena bolezni v Evropi. Število kroničnih bolnikov se povečuje, poleg staranja prebivalstva pa na pojavnost odločilno vpliva nezdrav življenjski slog. O tem, kakšni so stroški bolezni in kakšna je odgovornost posameznika pri preprečevanju teh bolezni, bodo danes spregovorili na okrogli mizi STAkluba.

Kronične nenalezljive bolezni povzročijo 86 odstotkov vseh smrti, na leto terjajo življenja 550.000 delovno aktivnih ljudi v Evropi. S tem se po nepotrebnem prezgodaj konča na tisoče življenj, hkrati pa imajo kronične nenalezljive bolezni pomemben vpliv tudi na gospodarstva v EU. Na ta račun naj bi bilo v EU izgubljenih 115 milijard evrov oz. 0,8 odstotka letnega BDP.

Kronične nenalezljive bolezni so v porastu. Poleg staranja prebivalstva pa jih večinoma povzročajo isti vedenjski dejavniki tveganja, to so kajenje, prekomerno uživanje alkohola, nezdrava prehrana in nezadostna telesna aktivnost. In kljub dokazani povezavi med nezdravim življenjem in kroničnimi nenalezljivimi boleznimi več kot petina Evropejcev kadi, več kot petina jih redno prekomerno uživa alkohol, eden od šestih pa je debel.

O tem, koliko je v Sloveniji kroničnih bolnikov in kam se uvrščamo v Evropi, kje smo na področju preventive in zdravljenja teh bolezni ter kakšni so stroški in breme te bolezni, bodo danes na okrogli mizi STAkluba spregovorili generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec, višji svetnik za analitiko in razvoj pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Boris Kramberger, družinski zdravnik in direktor Zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj in izvršni direktor osebnih zavarovanj pri Zavarovalnici Sava Andraž Hartman.

Nazaj