5. strateška konferenca Vrednost inovacij

Torek, 11. oktober 2016
Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije

Oblikovanje politik v zdravstvu in odločitve o vključevanju in financiranju inovacij bi za vzdržnost in kakovost zdravstvenega sistema morale biti podprte z dokazi na vseh področjih in zbiranje podatkov povezano med institucijami ...

8. infozajtrk za medije

Četrtek, 9. junij 2016
8. infozajtrk, 7. junij 2016

O vplivu sodelovanja zdravstvenih delavcev s farmacevtsko industrijo na stroko, posameznika in družbo je tekla beseda na zdaj že 8. Forumovem info zajtrku za predstavnike medijev v torek, 7. junija 2016. Sogovorniki so spregovorili o tem, zakaj zdravstveni delavci potrebujejo farmacevtska podjetja, zakaj farmacevtska industrija potrebuje zdravstvene delavce ter kako to sodelovanje vpliva na življenje posameznikov in spreminja družbo.

Srečanje Delovne skupine EFPIA za srednjo in vzhodno Evropo v Ljubljani

Ponedeljek, 7. marec 2016
Delavnica za člane Foruma

Forum je z EFPIA v Ljubljani soorganiziral delavnico o implementaciji evropske direktive o preprečevanju vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo in gostil srečanje Delovne skupine EFPIA za srednjo in vzhodno Evropo.

4. strateška konferenca Vrednost inovacij: Z dokazi podprto zdravljenje - za vzdržnost zdravstvenega sistema

Petek, 16. oktober 2015
4. strateška konferena Vrednost inovacij

4. strateška konferenca Vrednost inovacij s temo Z dokazi podprto zdravljenje – za vzdržnost zdravstvenega sistema, je odprla razpravo o tem, kako spodbuditi krogotok med vsemi deležniki v zdravstvu – od raziskovalcev preko zdravnikov in politike ter drugih strok – za to, da bi močneje spodbudili zbiranje in analizo podatkov v zdravstvu ter takšno obliko snovanja zdravstvenih politik, ki bi na teh podatkih temeljile.

V slovenskem zdravstvu je problematika sprejemanja kakovostnih odločitev v zadnjem obdobju ena najpogosteje obravnavanih, izpostavljenih, kritiziranih in vrednotenih. Kar ne preseneča – dobre ali slabe, ustrezne ali napačne odločitve vedno privedejo do zelo oprijemljivih rezultatov, ki jih je mogoče izmeriti in jih nato tudi javno ocenjevati.

Strokovne in tudi javne razprave o z dokazi podprtem odločanju v zdravstvu so se razširile v 90-ih letih prejšnjega tisočletja kot logično nadaljevanje velikega zanimanja in empiričnega dela na področju z dokazi podprte medicine. Na že tradicionalni, 4. strateški konferenci Vrednost inovacij, so zato strokovnjaki z različnih področij predstavili svoj pogled na problematiko ter predstavili primere dobrih praks.

V uvodnem predavanju je dr. Petra Došenovič Bonča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani pojasnila, da v zdravstvu že dolgo ne gre več zgolj za odločanje zdravstvenih delavcev na podlagi izsledkov, ampak postaja vse pomembnejše tudi z dokazi podprto odločanje menedžerjev in snovalcev zdravstvenih politik. Med raziskovalci, znanstveniki in inštituti na eni ter snovalci politik ter zdravstvenimi menedžerji na drugi strani bi morala teči nenehna interakcija; raziskovalci in analitiki namreč neodvisno od odločevalcev po svoji presoji iščejo novosti in izzive. Vez med obema poloma, ki bi zmogla opredeliti relevantna vprašanja ter vzpostaviti dialog med odločevalci in raziskovalci ter slednje spodbuditi k raziskovanju družbeno pomembnih tem, ne obstaja. Prav tako je malo prenašalcev znanja, ki bi rezultate raziskav preobrazili v jasno sporočilo, s katerim bi lažje upravljali odločevalci, ki se do zdaj odločajo predvsem na podlagi zgodb, mitov in mnenjskih voditeljev, ne pa na podlagi empiričnih dokazov. Šele ko so dokazi zbrani, ovrednoteni, filtrirani ter prilagojeni in približani naslovnim odločevalcem, je mogoče sprejeti prave odločitve in ukrepe v zdravstvu.

Dorijan Marušič, nekdanji zdravstveni minister in član strokovnega sveta o učinkovitih oblikah vlaganja v zdravje pri Generalnem direktoratu za zdravje in varstvo potrošnikov v Bruslju, si je v predavanju zastavil zanimivo izhodišče, v kolikšni meri in zakaj je sistematično spremljanje izidov zdravljenja pomemben gradnik za nadaljnje odločanje v zdravstvu in s tem tudi na financiranje le-tega. Z dokazi podprto zdravljenje je, kot rečeno, že dve desetletji razmeroma vroča tema, hkrati pa je kot javno gibanje ali zdravstvena doktrina še zelo mlada. Vrednotenje njenih dobrobiti je nedorečeno, veliko je skeptičnih mnenj, ima celo izrazite nasprotnike, kar ne čudi, saj je zasnovana kot nasprotje vplivom socialne moči, tradicije in subjektivnosti na medicinske odločitve. Zato je izjemno zanimiv njegov predlog, da je neizogibno, da se v določitev košarice zdravstvenih pravic vključi tudi vrednotenje inovativnih tehnologij in vseh obstoječih programov. Spremljanje izidov zdravljenja je skratka pomemben gradnik nadaljnjega odločanja v zdravstvu, zlasti glede spremljanja izvajanja obstoječih in uvajanja novih tehnologij, zdravil, postopkov zdravljenja, organizacije in uvajanja kar najboljših poti pacienta skozi zdravstveni sistem. Zdravstvena politika namreč potrebuje strokovne usmeritve pri odločanju o uvrščanju zdravil in drugih tehnologij v javno financiranje. Tudi na ravni Evropske unije vse bolj poudarjajo usmeritve v kakovost in varnost v zdravstvu na temelju spremljanja podatkov, njihovega povezovanja, analiziranja in na tej podlagi ukrepanja, zlasti v preventivi; vizija 21. stoletja, kot jo definira ravno EU, je ravno »preprečiti, kar je preprečljivo«. Temeljna usmeritev pri tem bi morala biti vzpostavitev sistema spremljanja izidov zdravljenja najprej skozi proučitev primerljivih sistemov in kasneje s prilagoditvijo teh rešitev nacionalnim okvirom.

Dve pozitivni praksi, predstavljeni na konferenci, sta prispevala dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo na UKC Ljubljana, ter dr. Tamara Poljičanin, predstavnica hrvaškega inštituta za javno zdravje.

Dr. Tomšič je predstavil interaktivni register BioRx.si, s katerim že od leta 2008 na nacionalnem nivoju beležijo uporabo bioloških zdravil, predpisanih v revmatoloških ambulantah. S pomočjo programa so povečali merjenja stopnje obolelosti ter obseg dela v ambulanti (hospitalizacije so se zmanjšale za polovico), zmanjšali pa so tako stopnje obolelosti kot tudi trajanja bolezni. S sistematičnim delom so izboljšali obravnavo vseh bolnikov z različnimi oblikami revmatskih obolenj, zmanjšali so stroške ter izboljšali poznavanje bioloških zdravil in njihovih neželenih učinkov.

Dr. Poljičanin je s primerom soočanja sosednje Hrvaške s problemom diabetesa, za katerim zboli eden od enajstih bolnikov in za katerega porabijo kar 11 % proračuna za zdravstvo, pokazala in dokazala, da zbiranje različnih podatkov o kroničnih bolezni skozi leta, njihovo analiziranje in na podlagi podatkovnih analiz sprejete odločitve lahko močno prispevajo k razumevanju bremena neke kronične bolezni v državi, pomagajo pri nižanju stroškov soočanja s to boleznijo (na Hrvaškem so se kar za 13 % zmanjšali stroški zdravljenja diabetesa po tem, ko so program razširili na nacionalno raven) ter omogočajo pripravo strategij in akcij, ki so potrebne za obvladovanje neke kronične bolezni, kot je diabetes. Poudarila je še, da je pomembno že v izhodišču dognati, kdo bo izvajal monitoring in odgovarjal za njegove rezultate, da program sploh lahko uspe.

V končni razpravi, podprti z glasovanjem, je še vedno vsaj polovica udeležencev konference kot ključni problem pri uveljavljanju z dokazi podprtega zdravljenja ocenila nezaupanje in posledično preslabo sodelovanje med institucijami (55 %), oziroma da problem tiči v tem, da se odločevalci v raje opirajo na mite ter stališča mnenjskih voditeljev kot na razpoložljive dokaze (25 %). Hkrati med udeleženci diskusije ni bilo mogoče najti skupnega stališča o tem, kdo je za vzpostavljanje z dokazi podprtega zdravljenja odgovoren – politika ali stroka. Kot je pripomnil dr. Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, ter vodja projekta EVIDNet, je politika neučinkovita in draga, če ne temelji na dokazih. Poudaril je tudi, da po njegovem ne gre za nezaupanje med institucijami, temveč za slabo poznavanje različnih akterjev med seboj: »Raziskovalci ne vedo, kaj želijo politični odločevalci, in obratno.« Projekt EVIDNet, evropski program za sistematičnejšo uporabo raziskovalnih dognanj pri oblikovanju politik, v Sloveniji pilotno analizira trenutni položaj ter išče primerno platformo za prenos znanja.

Tomaž Gantar, bivši minister za zdravje in predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo, je kot problem izpostavil tudi neučinkovitost državnih odborov, v katerih sedijo poslanci, ki morda niso strokovnjaki ter se v problematiko težje poglobijo. Hkrati je poudaril, da je zdravstvo težavno področje, saj se dotika prav vseh, zato je zakone načeloma težje sprejemati kot v drugih resorjih, kar je še ena izmed ovir za ustrezno implementacijo z dokazi podprtega zdravljenja.

Zaključna misel konference se je zlila v ugotovitev, da predvsem manjkajo spodbude, s katerimi bi pospešili krogotok zbiranja in analiziranja podatkov v zdravstvu. Ena od možnosti vsekakor je, da bi nekatere obstoječe dobre prakse lahko spremenili v institucionalizirane oblike tovrstnih spodbud.

Več informacij o dogodku, povzetke predavanj ter fotogalerijo lahko najdete na povezavi.

Foto: Jernej Lasič

1. posvet o bioloških in podobnih bioloških zdravilih: Odločitev o terapiji z biološkimi ali podobnimi biološkimi zdravili mora ostati trdno v rokah zdravnikov

Sreda, 26. november 2014
Posvet, 26. november 2014

Biološka zdravila so bolnikom v zadnjih tridesetih letih odprla nove možnosti zdravljenja in prinesla revolucijo pri obvladovanju nekaterih bolezni; spremenila in izboljšala so življenje že več kot 350 milijonom bolnikov po vsem svetu, danes pa je več kot polovica vseh novih zdravil, ki pridejo na trg, bioloških. Prihajajo pa tudi že podobna biološka zdravila. O tem, kakšne so bistvene značilnosti enih in drugih ter kaj prinašajo bolnikom in kaj zdravstveni blagajni, so strokovnjaki razpravljali na posvetu, ki sta ga organizirala Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb in revija Medicina danes.

3. strateška konferenca Vrednost inovacij: Zdravje – bogastvo posameznika, gospodarstva in celotne družbe

Četrtek, 16. oktober 2014
Nataša Jenčič, predsednica uprave Foruma

Zdravje – bogastvo posameznika, gospodarstva in celotne družbe

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, ki združuje 21 inovativnih farmacevtskih podjetij v Sloveniji, svoja prizadevanja in bistvo že tretje strateške konference Vrednost inovacij povzema v dveh ključnih besedah, ki zaznamujeta status družbe: Zdravje in rast. Skrb za zdravje ljudi je ena osrednjih skrbi vsake sodobne družbe.

EFPIA IN EVROPSKA KOMISIJA SOFINANCIRATA PROJEKT »IMI2«

Sreda, 9. julij 2014

EFPIA IN EVROPSKA KOMISIJA SOFINANCIRATA PROJEKT »IMI2«

-O javno-zasebnem partnerstvu, poslanstvu in viziji projekta »IMI2«-

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ, ki združuje 21 inovativnih farmacevtskih družb, vas obvešča o prvem pozivu k sodelovanju v  strokovnemu delu raziskovalnega projekta IMI2 (Innovative Medicines Initiative – v slovenskem jeziku: Inovativna Medicinska Iniciativa).

Evropska zveza farmacevtske industrije in združenj (EFPIA) skupaj z Evropsko komisijo v okviru javno-zasebnega partnerstva, poimenovanega IMI2, že drugič sofinancira razvojne in raziskovalne projekte s področja razvoja najpotrebnejših zdravil, pa tudi druge projekte na področju zdravstva, ki uresničujejo strategiji Evropa 2020 in Obzorje 2020.

Poslanstvo projekta IMI je omogočiti in spodbujati integrirani pristop k raziskavam in razvoju na področju celotnega zdravstva ter podpreti raziskovalne projekte, ki v iskanju najboljših rešitev povezuje institucije ali celo države. Z 3,276 milijarde evrov sredstev (IMI2), kar je za polovico več kot v prejšnjem obdobju (IMI1), bodo lahko izpeljani raziskovalni projekti, ki jih posamezne institucije sicer ne bi mogle izpeljati same. Bolje izkoriščen bo tako tudi potencial, ki ga prinašajo prelomni znanstveni dosežki na področju razvoja zdravil. Z vključitvijo vseh pomembnejših deležnikov bo uresničitev vizije projekta IMI2 – omogočiti bolniku na področju prioritetnih bolezni  pravo terapijo ob pravem času – boljša, učinkovitejša in bolje prilagojena potrebam družbe.

IMI2 vzpostavlja transparentno platformo za lažje vključevanje in koordinirano sodelovanje vseh ključnih deležnikov v zdravstvenem sistemu, tako zdravnikov, raziskovalcev, regulatorjev, bolnikov in plačnikov. Omogočila bo prenos in vključevanje znanstvenih dosežkov v inovativne, učinkovite produkte, strategije, ukrepe in storitve.
Raziskovalni projekti bodo prinesli orodja, metode za preventivo in nove terapevtske možnosti, ki bodo širile prakso personaliziranega zdravljenja in preventive. Z zagotavljanjem okvira, potrebnega za podporo sodelovanja med znanstveniki, regulatorji, plačniki, bolniki,  izvajalci zdravstvenih storitev in gospodarstvom, bo IMI2 omogočil, da bodo raziskave in njihovi izsledki vključeni v rešitve, ki bodo lahko uporabljene za konkretne odgovore na trenutno največje izzive v zdravstvu.

Iniciative ne bodo osredotočene izključno na razvoj novih zdravil, ampak bodo stremele k zagotavljanju celovitega in posamezniku prilagojenega paketa zdravljenja ter pripravi različnih orodij, kot na primer orodja za lažjo oceno stroškov in koristi, za nadzor raziskav, za boljšo integracijo podatkov o poteku in izidih zdravljenja. Tako bodo prebivalci EU tudi v zrelejšem življenjskem obdobju bolj zdravi in bodo lahko prispevali k produktivnosti celotne družbe. IMI2 bo prispeval k ohranitvi in oživitvi raziskav in dejavnosti na družbeno pomembnih področjih, ki trenutno, zaradi gospodarske krize, trpijo zaradi zmanjšanja investicij.

PODROČJA IN OBSEG RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV IN ČASOVNO OBDOBJE PROJEKTA »IMI2«

IMI2 bo osredotočen na več različnih znanstvenih izzivov, za njihovo financiranje in uspešno izvedbo pa so ključni kriteriji:

1)      povezovanje različnih deležnikov v skupnem raziskovalnem projektu (javno-zasebna partnerstva);

2)      da je raziskava v okviru prioritet strategij Evropa 2020 in Svetovne zdravstvene organizacije;

3)      čezmejno sodelovanje, znotraj EU ali širše, ki bo povečalo sinergije in zmanjšalo podvajanje raziskovalnih prizadevanj.

Ključna področja raziskovanja lahko razdelimo na 4 glavna področja:

1)      Raziskave novih tarč in bioloških označevalcev (biomarkerjev)
Področje zajema identifikacijo in validacijo novih ali alternativnih konceptov tarčnega zdravljenja, biomarkerjev in testov.

2)      Sprejetje inovativnih paradigem kliničnih preskušanj
Zajema vzpostavitev okvirov s točno določenimi pravili, etičnimi standardi ter ukrepi za varovanje podatkov, ki bodo podpirali interakcije med različnimi ključnimi deležniki, vključeno z bolniki, udeleženimi v kliničnem razvoju novih zdravil. Eden izmed ciljev bo tudi razvoj/določitev novih kliničnih izidov zdravljenja, ki bodo bolje odražali vrednost zdravljenja za bolnika in plačnika.

3)      Razvoj novih zdravil
Načrtovanje in izvajanje raziskav z namenom odkritja intervencij, ki bi lahko prinesle največje izboljšanje izidov zdravljenja s perspektive bolnika in zdravstvenega tima pri boleznih, ki predstavljajo veliko breme za bolnike in družbo.

4)      Programi podpore bolnikom za izboljšanje sodelovanja pri zdravljenju
Področje zajema raziskave obnašanja bolnikov, da bi bolje razumeli ovire za sodelovanje pri zdravljenju, in načrtovanje prilagojenih rešitev, ki bodo bolnikom omogočile aktivnejšo vlogo pri zdravljenju.

Projekt IMI2 za zgoraj našteta raziskovalna področja v evropski prostor prinaša 3,276 milijarde evrov v obdobju 2014–2024, stroški za raziskave so kriti v celoti (+25 odstotkov za kritje ostalih materialnih stroškov).
Prvi razpisi zanje bodo objavljeni predvidoma septembra 2014, osnovne informacije pa so objavljene tudi na spletni strani EFPIA:
http://efpia.eu/topics/innovation/innovative-medicines-initiative/innovative-medicines-initiative-2.


VABILO FORUMA

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ (Forum) že 12 let združuje 21 inovativnih farmacevtskih družb, ki imajo skupaj več kot 50-odstotni vrednostni tržni delež v Sloveniji in zaposlujejo preko 700 visoko usposobljenih strokovnjakov. Poslanstvo Foruma je zagotoviti oskrbo z najnovejšimi inovativnimi, učinkovitimi in varnimi zdravili ter storitvami v Sloveniji. Pri tem stremimo k temu, da je dostop do zdravil in inovativnih terapij bolnikom zagotovljen v sistemu, ki je obenem finančno vzdržen in učinkovit v skrbi za zdravje ljudi.
Kot član EFPIA, vas s strani Foruma vabimo in spodbujamo kot potencialne partnerje v slovenskem prostoru, da se v projekt vključite v strokovnem delu, ki ga že pokrivate, ali v delu, ki predstavlja vaš bodoči strateški razvoj.
V skladu s svojim poslanstvom v Forumu pomagamo pri predstavitvi projektov IMI2 ter njihovem kar najboljšem vključevanju v razvoj slovenskih razvojnih institucij, znanj in zadovoljevanju potreb nacionalnega zdravstvenega sistema.

Pri vključevanju v raziskovalne projekte IMI2 vam želimo obilo uspeha.

Zdravje in rast - usmeritve EFPIA in Foruma

Torek, 22. april 2014

Prihajajoče volitve evropskih poslancev so znova velika priložnost za javno razpravo o prihodnosti Evrope in Evropske unije. To je obenem tudi priložnost, da problematiko zdravja, zdravstvenih sistemov in politik postavimo ponovno na sam vrh zastavljenih prioritet, saj gre za eno usodnejših vprašanj evropskega razvoja v prihodnje.

Evropsko združenje farmacevtskih podjetij (EFPIA) je zato pripravilo platformo in usmeritve z naslovom Zdravje in rast, ki jih podpiramo tudi v Mednarodnem forumu znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb in ki temeljijo na treh stebrih:
• prizadevanju za boljše rezultate zdravljenja,
• za stabilno financiranje zdravstva in
• vzdržen družbeni sistem.

EFPIA in Forum si bosta zato v javnih razpravah o bodoči usodi evropskega zdravja in zdravstva prizadevala za rešitve, ki bodo med seboj usklajeno zagotovile razvoj na navedenih treh ključnih področjih.

Zaradi tega želimo za začetek te razprave na temelju platforme ZDRAVJE IN RAST opozoriti evropske odločevalce o zdravstvu na naslednjih 10 ključnih dejstev o zdravstvu v Evropi:
1. Vsak Evropejec v svojem življenju povprečno preživi 18,4 leta z boleznimi in poškodbami, kar za celotno prebivalstvo Evrope pomeni 9 milijard let. Ta številka se je v absolutnem in relativnem merilu v obdobju 1990–2010 povečevala v vseh 28 članicah EU, razen v dveh. Zaradi tega je vse več Evropejcev omejenih pri njihovih dnevnih aktivnostih, kar vpliva na evropski ekonomski sistem, tako na mikro kot na makro ravni.

2. Kronične bolezni predstavljajo 75 odstotkov vseh stroškov (v vrednosti 700 milijard evrov) evropskih zdravstvenih sistemov in prinašajo 7-odstotno izgubo BDP-ja v nekaterih državah članicah EU. Vsi dejavniki tveganja za nastanek kroničnih boleznih (starost, urbanizacija itd) se bodo samo še krepili. Zgodnje in učinkovito jemanje zdravil izboljšuje rezultate zdravljenja in znižuje stroške v vseh sistemih.

3. Države članice EU (27) porabijo veliko večji delež socialnih izdatkov za zdravljenje bolezni in nadomestila za poškodbe kot pa za transfere za brezposelne. Zaradi tega so bolezni veliko večja obremenitev za nacionalne proračune kot brezposelnost.

4. Družbene spremembe – starajoče se prebivalstvo in vse bolj nezdravi življenjski slogi – pomenijo največje izzive za prihodnost. Staranje prebivalstva povečuje prevlado bolezni, ki jih to povzroča (predvidevamo dvakratno povečanje Alzheimerjeve bolezni v pozni fazi na 7,5 milijona ljudi v letu 2050), medtem ko bodo spremembe v načinu življenja povečale število na novo obolelih ljudi za rakom (400 tisoč novih bolnikov med 2010 in 2020).

5. Uspešnost zdravljenja se zelo razlikuje med posameznimi državami EU. V letu 2010 je bila razlika v pričakovani življenjski dobi med Španijo in Romunijo 9 let, kar izvira iz velikih razlik v dostopnosti do zdravstvenih storitev in zdravil.

6. Zdravila niso glavni vir povečanja stroškov zdravljenja. V zadnjem desetletju so bili stroški za zdravila manj kot 15 odstotkov vseh stroškov za zdravstvo v Evropi. Zaradi konkurenčnosti na trgu kot tudi zaradi omejevanja rasti stroškov je povprečna cena zdravil padla za 16 odstotkov od leta 2000, medtem ko so se povprečne cene proizvodov zvišale za 25 odstotkov.

7. Zdravje je globalni trg priložnosti za rast. Povpraševanje po zdravstvenih storitvah raste dvakrat hitreje kot povpraševanje v drugih ključnih panogah v Evropi. Več kot 70 odstotkov povečanja uporabe zdravil v letih 2011–2016 bo prišlo z rastočih trgov. To je tudi priložnost za rast vodilnih svetovnih podjetij, ki prihajajo iz Evrope.

8. Farmacevtski proizvodi pomenijo najboljši vzvod za trgovinsko ravnovesje v visokotehnoloških industrijskih sektorjih v EU. V letu 2012 je farmacevtska industrija ustvarila pozitivno trgovinsko bilanco v vrednosti več kot 54,4 milijarde evrov, s čimer je močno presegla druge visokotehnološke industrije kot telekomunikacije, elektronika itd.

9. Produktivnost zaposlenih je najvišja v farmacevtski industriji. Ta sektor močno prekaša druge vodilne industrije v dveh ključnih kazalcih, v dodani vrednosti na zaposlenega in pri dobičku na zaposlenega.

10. Evropske vlade zaostajajo za drugimi razvitimi območji, ko gre za njihove zaveze glede vlaganj v zdravstvene sisteme. Stroški evropskih držav za raziskave in razvoj v zdravstvu znašajo 0,07% BDP, kar je precej manj od ZDA (0,24%), Kanade (0,11%) ali Južne Koreje (0,08%).

Ključno za razvoj in blaginjo držav Evropske unije je, da poskrbimo za okolje, ki bo inovativnim farmacevtskim družbam še naprej omogočala vlaganje v raziskave in razvoj, saj to na eni strani prispeva k spodbujanju gospodarske rasti, na drugi pa zagotavlja inovativna zdravila, ki  aktivno prispevajo k obvladovanju kroničnih in drugih obolenj. Dolgoročno naravnane politike in razvojno usmerjeni ukrepi pomembno prispevajo k bolj zdravi družbi ter s tem k razvoju produktivnosti in konkurenčnosti Evropske unije in Slovenije.

Forum predstavil dva nova etična kodeksa

Petek, 7. marec 2014
Predstavitev na infozajtrku, 4. marec 2014

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb je 21. novembra 2013, v sodelovanju z EFPIA, sprejel in potrdil dva nova kodeksa. S 1. januarjem letos sta tako v veljavo stopila Kodeks o transparentnosti (Kodeks JOPS) in Kodeks sodelovanja z zdravstvenimi delavci (Kodeks OSZRp).

S temi prizadevanji želimo bistveno izboljšati preglednost delovanja farmacevtske industrije v razmerju do zdravstvenih delavcev in zdravstvenih organizacij. Kodeks OSZRp med drugim uvaja popolno prepoved dajanja daril ter postavlja omejitve pri vrednosti za informativna ali izobraževalna gradiva in za izdelke za medicinsko rabo, in sicer na raven, ki velja za javne uslužbence, in pri gostoljubnosti. Kodeks JOPS uvaja javno objavo vseh prenosov sredstev na zdravstvene organizacije in zdravstvene delavce, kar vključuje donacije in prispevke za izobraževanje, prispevke za kritje stroškov, povezanih z dogodki in nadomestila za storitve in svetovanje. Podatki bodo prvič objavljeni leta 2016 za leto 2015.

Medsebojno sodelovanje z zdravstvenimi delavci in organizacijami poteka na več področjih, pri različnih študijah, raziskavah in izobraževanju. Na vseh teh področjih z roko v roki peljemo razvoj stroke naprej, kar je dobro in nujno za kakovostno delo posameznih zdravstvenih delavcev ter zdravstvenih ustanov, kot tudi za razvoj zdravstvenih storitev. Upamo, da bo s temi ukrepi javnosti omogočen primeren nadzor nad temi odnosi, njihovo razumevanje, s tem pa želimo prispevati h krepitvi zaupanja vseh deležnikov in javnosti do zdravstvenih delavcev, institucij ter farmacevtske industrije.
Vsebino kodeksov smo že predstavili strokovni in širši javnosti.

Vsebino kodeksov najdete v zavihku Kodeksi.

2. strateška konferenca Vrednost inovacij 2013

Sreda, 16. oktober 2013

Boljše zdravje je gonilo gospodarske rasti in pomemben parameter družbene blaginje

Na drugi strateški konferenci Vrednost inovacij, ki je v organzaciji Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb potekal v ljubljanskem hotelu Slon, se je govorilo o pomenu inovacij v zdravstvu za bolj učinkovito in prijazno zdravljenje bolnikov in s tem zdravo in produktivno družbo, gostje na okrogli mizi pa so govorili predvsem o tem, da je uvajanje inovacij v zdravstvu sicer nujno, a zaradi varčevanja hkrati vse večji izziv ter o tem, da je treba bolnika kot enega ključnih deležnikov bolj vključiti v soodločanje. Iz predstavitev osrednjih govorcev dr. Dennisa A. Ostwalda z inštituta WifOR, Françoisja Laméranta iz Evropskega združenja farmacevtske industrije in združenj, dr. Jelke Zaletel iz UKC LJ in prof. dr. Franka Lichtenberga z Univerze v Kolumbiji, ZDA ter iz mnenj gostov okrogle mize, prof. dr. Rasta Ovina z Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor, Mojce Gobec z ministrstva za zdravje, mag. Jurija Starihe s klinike Golnik in Sama Fakina iz ZZZS, je bilo v odgovorih na vprašanja moderatorke dr. Petre Došenović Bonča z Ekonomske fakultete v Ljubljani in vprašanja gostov zaslediti veliko zanimivih mnenj in usmeritev za prihodnost razvijanja in uvajanja inovacij v zdravstvu.

Pomembna vloga novih zdravil.
Zdrava družba je tudi bolj produktivna družba, torej se zdravje prebivalstva posredno in neposredno odraža na gospodarski uspešnosti družbe. S podaljševanjem življenjske dobe, ki se je, na primer, zaradi novih protivnetnih zdravil in bolj učinkovitega zdravljenja kroničnih bolezni ter rakavih obolenj v zadnjih 60 letih podaljšala za 9 let, se podaljšuje tudi produktivnost posameznika in s tem gospodarska produktivnost družbe kot celote.

Inovativna zdravila in gospodarska rast.
Inovativni značaj nemške zdravstvene industrije je bil recimo eden od razlogov za gospodarsko rast v tej državi v zadnjem času. V letu 2010 so tamkajšnja podjetja realizirala okrog 10,4 milijarde evrov bruto dodane vrednosti; od leta 2005 do 2010 se je ta tako povečala za okrog 2,9 milijarde evrov (za 38 odstotkov), kar pomeni 6,6-odstotno letno stopnjo rasti, ta pa je višja od stopnje rasti nemške industrije (2,2-odstotna stopnja). Farmacevtska industrija je med najbolj intenzivnimi panogami glede na obseg vlaganj v raziskave in razvoj ter glede na dodano vrednost na vsak vložen evro.

Inovativna zdravila in daljša življenjska doba.
Dve tretjini zmanjšanja števila potencialno izgubljenih let življenja pred 70. letom starosti je zasluga farmacevtskih inovacij. Med letoma 2003 in 2009 je povečanje skupnega števila novih zdravil zmanjšalo število bolnišničnih sprejemov za 7 odstotkov. Nova zdravila, ki so bila uvedena med letoma 1995 in 2005, pa so zmanjšala (starostno korigirano) stopnjo umrljivosti zaradi raka v letu 2007 za 15 odstotkov.

Dostopnost do inovativnih zdravil in dogovor o nagrajevanju inovativnosti.
Združenje Forum se zaveda gospodarske krize in njenih posledic, zaradi katerih smo prisiljeni sprejemati različne ukrepe za zmanjševanje stroškov zdravstvenega sistema. Že večkrat smo pokazali svojo pripravljenost pomagati v teh težkih časih. Toda pri tem je bistveno, da se vprašanja, povezana z dostopnostjo do zdravil, uskladijo z nagrajevanjem inovativnosti. Poleg tega je treba pri iskanju rešitev za zmanjševanje stroškov upoštevati temeljne elemente uspešnega gospodarstva: stabilnost, predvidljivost, konkurenčnost, vzdržnost in gotovost. Zato Vladi Republike Slovenije ponujamo v obravnavo in sprejetje Okvirni dogovor o stabilnosti zdravstvenega varstva in dostopu do zdravil v RS.

Namesto kratkotrajnih in hitrih ukrepov za krpanje zdravstvenega proračuna, ki so usmerjeni le v zmanjšanje izdatkov za zdravila, bi morali pri oblikovanju ustreznega sistema za razvrščanje in cenovno vrednotenje zdravil uveljaviti sistem poslovnega načrtovanja za ustrezno dolgoročno oskrbo z zdravili in spodbujati naložbe v raziskave in razvoj novih zdravil.

Partnerstvo med vsemi deležniki v zdravstvu.
• Vsi deležniki v zdravstvu potrebujemo jasno in izvršljivo nacionalno strategijo na področju zdravstvenega varstva ter dolgoročno nacionalno politiko za področje zdravil, pri čemer so Forum in njene članice pripravljeni aktivno sodelovati.
• Potrebujemo spremembo sistema financiranja zdravstva, saj bi financiranje iz zasebnih sredstev preko različnih oblik zasebnih programov zdravstvenega zavarovanja ali preko uvedbe sistema participacije pripomoglo k vzdržnosti in razvoju zdravstvenega varstva ter omogočilo nadaljnjo dostopnost do inovativnih zdravil. V tem pogledu ocenjujemo trenutni sistem uvajanja terapevtskih skupin zdravil kot pomanjkljiv in strokovno neusklajen oziroma nedodelan.
• Hkrati želimo nadgraditi lanskoletni predlog o delovni skupini za promocijo zdravja in inovativnega zdravljenja bolezni sodobnega časa, ki bi vključevala vse deležnike v zdravstvenem sistemu s ciljem kakovostnega informiranja vseh o inovativnih zdravilih in možnostih zdravljenja. Kakovostne informacije namreč pomagajo ljudem preprečevati bolezni in omogočajo boljše zdravljenje, dobro informiran bolnik pa je ključen pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na njegovo zdravje. To pa je tudi dobra pot k novi fazi, ko bolnik ne bo samo odlično informiran, ampak bo za svoje zdravljenje tudi motiviran in opolnomočen za aktivno sodelovanje v zdravstvenem sistemu.

Stopimo skupaj.
V Forumu se zavedamo, da lahko uspešno (so)delujemo le kot eden od ključnih parametrov vsakega zdravstvenega sistema v družbi, ki se pomena zdravja zaveda in ga neguje kot enega od osnovnih stebrov generiranja trenutne in še zlasti bodoče gospodarske rasti. Zaradi tega bi želeli  naše znanje, inovacije, izkušnje in pripravljenost deliti, da tudi  Slovenija obstane in se razrašča v okolje, ki bo stimuliralo visoko kakovostno zdravstvo v funkciji zdrave družbe in posameznika.

2. strateška konferenca Vrednost inovacij

Ponedeljek, 14. oktober 2013
Vrednost inovacij 2013

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ 15. oktobra 2013 v Hotelu Slon v Ljubljani organizira drugo strateško konferenco Vrednost inovacij, posvečeno vplivu inovativnosti na izboljšanje zdravja prebivalstva in na gospodarsko rast. Na konferenci bodo gostje:

  • dr. Dennis A. Ostwald, WifOR
  • dr. Richard Torbett, EFPIA
  • dr. Jelka Zaletel, UKC Lubljana
  • prof. dr. Frank Lichtenberg, Univerza v Kolumbiji, ZDA


Na okrogli mizi se jim bodo pridružili Samo Fakin, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, mag. Jurij Stariha, namestnik direktorja za upravno in poslovno področje, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergije Golnik, prof. dr. Rasto Ovin z Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor in Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje RS.

Forum, zlati sponzor konference Management in vodenje v zdravstvu 2013

Sreda, 27. marec 2013
Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, Rasto Ovin z Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru, Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, Zlatko Fras, strokovni direktor interne klinike v UKC Ljubljana ter Samo Fakin, generalni direktor ZZZS.

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, priznan partner družbe pri promociji najboljših zdravstvenih rešitev za prebivalce Slovenije, je zlati pokrovitelj 10. konference Management in vodenje v zdravstvu 2013.

Terapevtske skupine zdravil

Ponedeljek, 11. marec 2013
Nataša Jenčič, predsednica uprave, Urša Lakner, članica uprave, Mark Ypinga, podpredsednik uprave, Barbara Stegel, generalna sekretarka

Napovedane terapevtske skupine zdravil prinašajo tveganja glede dostopnosti ustreznih zdravil in zdravljenja za paciente.

1. strateška konferenca Vrednost inovacij

Sreda, 26. december 2012

Ključne vsebine strateške konference Vrednost inovacij so zdaj na voljo v sliki in besedi.

Forum je srebrni sponzor konference Zdravstvo brez meja

Sreda, 24. oktober 2012

  Forum je srebrni sponzor konference Zdravstvo brez meja (25. - 26. oktober) v organizaciji UKC Ljubljana.